Vabilo k boljšemu načrtovanju

Naravne omejitve in gospodarska kriza čedalje jasneje kažejo na vitalno potrebo vsake razvite družbe po bolj premišljenem ravnanju z viri, ki so (še) na voljo. Učinkovita uporaba virov je v tem smislu vse manj okoljski izziv in vse bolj osnovni pogoj za doseganje konkurenčnosti podjetij, tehnologij, gospodarstev in blaginje prebivalcev.

Podatki Eurostat kažejo, da smo v Sloveniji glede snovne produktivnosti precej neučinkoviti. Za enoto ustvarjenega BDP porabimo več naravnih virov, kot je povprečje v EU in se s stališča konkurenčnosti dolgoročno postavljamo v izredno negotov položaj.

Podjetja se pritiska cen surovin sama najbolje zavedajo. Kar 26 odstotkov evropskih podjetnikov denimo meni, da je bil dvig cen surovin dramatičen, 87 odstotkov pa jih ocenjuje, da bodo cene v naslednjih 5 do 10 letih naraščale še hitreje. Vse večja lakota po surovinah nas je tudi pripeljala v položaj, da smo prekoračili nosilno sposobnost Zemlje, kar dolgoročno in v temelju ogroža tudi gospodarski razvoj.

Gospodarno ravnanje z viri postaja strateški izziv vseh uspešnih podjetij, med svoje prednostne naloge pa ga je uvrstila tudi Evropska unija. Eden od načinov za dosego tega cilja je tudi uveljavljanje načel koncepta ekonomije zaključenih snovnih tokov – od zibke do zibke.

Koncept od zibke do zibke je nova paradigma, ki lahko hkrati rešuje gospodarske in okoljske izzive. Pri načrtovanju izdelkov oziroma storitev koncept predlaga prenovo načina ustvarjanja in se pri tem zgleduje po procesih v naravi. Narava ne pozna odpadkov, naravni procesi pa temeljijo na energiji sonca in so prilagojeni lokalnim okoljem. Zapiranje snovnih zank omogoči sledenje ključnemu vodilu – odpadek je hrana – skupaj z drugimi načeli pa oblikovalce, razvojnike in načrtovalce prisili, da drugače začno obravnavati izdelke, storitve in nove poslovne modele.

Ključna elementa privlačnosti za ambiciozna podjetja sta v konceptu od zibke do zibke gotovo optimizacija stroškov, doseganje konkurenčnih prednosti in ustvarjanje novih niš.

Z upoštevanjem teh načel lahko podjetja bistveno izboljšajo svoj strateški položaj, spremenijo poslovne modele svojega delovanja, optimizirajo stroške poslovanja, dolgoročno pa si lahko zagotovijo tudi usklajenost in združljivost s čedalje strožjimi okoljskimi zahtevami.